Ustvarjanje mejnikov, utiranje novih poti

Mira je dokaz, da smo bili v teh šestih desetletjih katalizator tako tehničnega kot tudi družbenega razvoja.  Ob našem letošnjem jubileju nas je popeljala skozi svojo edinstveno in dinamično pot.  

Mira je v Elektru Gorenjska začela in končala svojo službeno pot. Podjetju se je pridružila septembra 1974, kjer je delala v službi za investicije. Opravljala je delo na izgradnji 20 kV objektov. Vodila je tehnične preglede in pripravljala dokumentacijo za pridobitev uporabnih dovoljenj. Od leta 1985 dalje je delala v Službi za razvoj, projektivo in investicije. Zadolžena je bila predvsem za izgradnjo 110 kV objektov. Imela je nadzor nad razdelilnimi transformatorskimi postajami, njihovo izgradnjo in rekonstrukcijo. Vodila je vse postopke in nadzor do pridobitve uporabnih dovoljenj. Z nekaj organizacijskimi spremembami je delo opravljala vse do svoje upokojitve. Na vsa leta zaposlitve ima lepe spomine, rada je hodila v službo in opravljala delo, ki ji je bilo zaupano. Tudi s sodelavci se je dobro razumela, stkali so prijateljske vezi, strokovne probleme so reševali skupaj, tudi v času malice.

Navdušenje nad matematiko in tehniko lahko tli tudi v dekletih

In kaj je Miro pripeljalo do elektrotehniškega poklica? Kot pravi, je bila vedno navdušena nad matematiko in tehniko. V šestem razredu osnovne šole jo je družinski prijatelj vprašal, kaj bi rada v delala v življenju in kakšen poklic bi si izbrala. Kot strela z jasnega je odgovorila, da bi, če bi bila fant, bila električar. Družinski prijatelj ji je namenil nekaj spodbudnih besed in od takrat naprej je vedela, da se bo vpisala na Srednjo elektrotehniško šolo v Kranju. Brez oklevanja je to tudi storila.

Šolanje je nato ob delu, ko je bila zaposlena na Elektru Gorenjska, nadaljevala na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru. Po uspešnem zaključku je pridobila naziv diplomirani elektro inženir.

Da je vzljubila elektrotehniški poklic, je zaslužen njen oče. Bil je zaposlen v takratnem Elektru Kranj. Ker so stanovali v službenem stanovanju v Krajevnem nadzorništvu Kranj na Partizanski cesti, je večkrat imela možnost spoznavati delo v podjetju. Najbolj ji je v spominu ostala kovinska delavnica in bobni s kabli, kjer so se pogosto igrali. Delo v podjetju je spoznavala tudi med šolanjem na srednji šoli, ko je opravljala obvezno prakso. Delala je v dokumentaciji, kjer je sodelovala pri posnemanju in vrisu 20 kV kablov.

Ustvarjanje mejnikov, utiranje novih poti

Ob pogledu na prehojeno poklicno pot je Mira vesela, da so bila leta njenega dela v Elektru Gorenjska uspešna. Obnovili in na novo so takrat postavili kar nekaj RTP-jev, med drugim v Železnikih, Mostah, Bohinju in Zlatem polju.

Pomemben mejnik ji predstavlja RTP Zlato polje. Prvič, ker je bil to prvi objekt, pri katerem je skrbela za nadzor. Drugič pa, ker je bilo to 110 kV stikališče narejeno v GIS-izvedbi, kar je predstavljalo prvi tovrstni objekt na Gorenjskem in v Sloveniji nasploh. Omenjeni objekt je predstavila tudi v svoji diplomski nalogi in z njo požela veliko zanimanja, saj je obravnavala zanimivo in novo tematiko, o kateri ni obstajalo veliko gradiva. Še posebej so bili z njenim študijskim delom zadovoljni na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.

V poseben ponos ji je tudi RTP 110/20 kV Moste. Bila je vodja projekta, hkrati pa je opravljala tudi elektromontažni nadzor. Pri tem objektu je šlo za novogradnjo. Njegova posebnost je bila, da so bila v izgradnjo vključena tri podjetja oziroma investitorji: ELES, d. o. o., Savske elektrarne Ljubljana, d. o. o., in Elektro Gorenjska, d. d. Še danes z veseljem pove, da je bilo sodelovanje vseh podjetij zelo uspešno, kar je pripomoglo k temu, da so novogradnjo uspešno zaključili.

Največje olajšanje in zadovoljstvo je občutila, ko je objekt dobil uporabno dovoljenje in ga je bilo možno priključiti v obratovanje. To je pomenilo, da so vsi sodelujoči uspešno opravili delo in takrat so bili pozabljeni vsi težki trenutki. Veseli jo tudi, da v njeni delovni karieri pri gradnji RTP-jev ni prišlo do kakšnih velikih delovnih nesreč ali nepredvidenih izpadov električne energije, saj so bili v času gradnje kabli vedno pod napetostjo.

Glej pod noge, kje hodiš

Ko Miro povprašamo o zanimivih prigodah iz časa njenega službovanja na Elektru Gorenjska, se prešerno nasmehne in deli zgodbo, ki ji je ostala v spominu. S sodelavci so nekoč odšli na Brnik na ogled trase. Hodili so ob jarku, ki je bil načrtovan za polaganje 20 kV kablov. Sodelavec jo je ogovarjal in karal, da ima neprimerno obutev, saj čevlji z visoko peto nikakor niso sprejemljivi za hojo po zemlji in neutrjenem terenu. Malo so se nasmihali in ni minila minuta, ko je ta sodelavec padel v jarek. Nauk zgodbe: tudi s primerno obutvijo moraš biti pazljiv in gledati pod noge, kje hodiš.

Mira Pibernik Skupini Elektro Gorenjska in njenim zaposlenim čestita ob 60. obletnici. Želim nam, da bi še naprej delali tako uspešno in zagnano, da bi bili pripadni podjetju in bi z veseljem hodili na delo.

Nazaj na vse novice