OPTI-AI

V okviru predlaganega temeljnega raziskovalnega projekta Optimalno umeščanje elektroenergetske infrastrukture v prostor s pomočjo umetne inteligence (OPTI-AI) bomo razvili inovativen pristop k prostorskemu načrtovanju infrastrukture elektroenergetskega sistema z uporabo umetne inteligence in strojnega učenja. Projekt bo povečal učinkovitost nizkonapetostnih in srednje napetostnih elektroenergetskih omrežij z reševanjem izzivov prostorskega načrtovanja, ki izhajajo iz različnih značilnosti ciljnega geografskega območja, tj., od topologije terena, lastništva zemljišč, dolgoročnih občinskih načrtov in drugih podobnih dejavnikov. Projekt se bo izvajal na podlagi treh ključnih elementov, ki vključujejo:

  • Scenarije razvoja omrežja: Opredelitev scenarijev, ki izpolnjujejo zahtevano zmogljivost prenosa električne energije na izbranem geografskem območju.
  • Segmentacijo geografskega območja z uporabo umetne inteligence: uporaba modelov strojnega učenja za segmentacijo in kategorizacijo različnih delov geografskega območja za namestitev infrastrukture. Ta komponenta vključuje postopek segmentacije na podlagi umetne inteligence z uporabo podatkov, kot so prostorski načrti, zemljiški kataster in satelitski posnetki.
  • Optimizacijske postopke za prostorsko načrtovanje: Optimizacijski algoritem, ki upošteva tako električne lastnosti omrežja kot značilnosti geografskega območja, da se doseže optimalno prostorsko načrtovanje z minimalnimi stroški in vplivom na okolje.
  • Projekt bo potekal v več fazah, po prvih razvitih algoritmih bo potekala testna faza, v kateri bodo preverjeni prvi algoritmi. Testna faza bo podala pomembne povratne informacije za izboljšavo algoritmov. Po testni fazi, bodo vse povratne informacije uporabljene za ponovno učenje modelov. S tem bomo zagotovili kar se da natančne rezultate algoritmov, ki bodo sledili realnim potrebam.

Trajanje projekta: 1. 1. 2025 do 31. 12. 2025

Partner v projektu: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko

Cilji projekta

Glavni cilji projekta so:

  • ocena izvedljivih scenarijev razvoja omrežja,
  • segmentacija geografskih območij z računalniškim vidom,
  • optimalno prostorsko načrtovanje infrastrukture elektroenergetskega omrežja,
  • študija razširljivosti in ponovljivosti.

Vloga Elektro Gorenjska

Podjetje Elektro Gorenjska pri projektu sodeluje na več načinov:

  • Analiza okoljskih in regulativnih vidikov ter določitev primerov uporabe: Združevanje prostorskega načrtovanja in upravljanja omrežja z vzpostavitvijo skupnega jezika med strokovnjaki z obeh področij. Izvajanje analiz okoljskih in regulativnih omejitev ter določanje primerov uporabe, ki se osredotočajo na načrtovanje omrežja in vključevanje elektroenergetske infrastrukture v prostorsko načrtovanje.
  • Zbiranje in pred obdelava podatkov: Identifikacija relevantnih podatkov za karakterizacijo izbranega geografskega območja v sodelovanju s tehničnim direktorjem in svetovalnim odborom. Podatki vključujejo satelitske posnetke, zemljiške evidence, dolgoročne občinske načrte in topografske karte. Dodatne informacije, kot so raba zemljišč in vrsta terena, bodo pridobljene iz satelitskih posnetkov z uporabo odprtokodnih modelov. Pred obdelava bo vključevala postopke za zagotovitev približne skladnosti med različnimi vrstami podatkov, npr. izrezovanje območij zanimanja in postavitev sidrnih točk. Zbiranje podatkov bo kontinuirano, z rednimi posodobitvami in izpopolnjevanjem.
  • Analiza razširljivosti in ponovljivosti: Izvajanje obsežnih simulacij na podlagi orodja za optimalno prostorsko načrtovanje za analizo različnih scenarijev razvoja distribucijskega omrežja. Simulacije bodo temeljile na referenčnih modelih slovenskega distribucijskega omrežja. Določitev ključnih kazalnikov uspešnosti (KPI) za oceno in primerjavo različnih rešitev, pri čemer bodo vključeni stroški infrastrukture, okoljski vplivi ipd. Vzpostavitev povratnega mehanizma za vključitev naučenih lekcij iz analiz in spremljanje učinkovitosti prostorskega načrta.
  • Izkoriščanje rezultatov projekta: Priprava načrta za izkoriščanje projektnih rezultatov in organizacija delavnice na koncu projekta, kjer bodo rezultati podrobno predstavljeni zainteresiranim deležnikom, predvsem DSO in TSO. Načrt za izkoriščanje bo upošteval tudi načrt upravljanja podatkov (DPM), ki bo oblikovan na začetku projekta.