Prva tiskovna konferenca uprave Elektra Gorenjska

V medijih so bile o financiranju izkopavanj objavljene le delne in netočne informacije, zato so na tiskovni konferenci v četrtek, 22. aprila 2004, v sejni sobi Elektra Gorenjska, najdbo osvetlili z arheološke in s strani Elektra Gorenjska kot investitorja kabla.

"Že v preteklosti so bili na predelu, imenovanem Lajh, odkrita grobišča, ki naj bi segala v šesto in sedmo stoletje po našem štetju. Zaradi tega so bila odkritja v tem delu vsaj delno pričakovana. Ker je območje pod posebnim varstvom Zavoda za varstvo kulturne dediščine, je bilo pred pričetkom del potrebno pridobiti tudi njihovo soglasje. V pogojih k soglasju je bilo tudi določilo v zvezi z morebitnimi arheološkimi najdbami. Arheologi so budno spremljali potek izkopavanj. Ob enem izmed prekopov so opazili prazgodovinsko plast. Domnevali so, da bi utegnilo biti tam grobišče. Takoj so se ustavila strojna dela. Arheologi pod vodstvom gospoda Milana Sagadina so nato sami na roko prekopali zemljišče in odkrili najprej dve, kasneje pa še nekaj grobišč. V prvem naj bi bil skelet ženske z otrokom. Še pomembnejše odkritje pa predstavlja drug grob. V njem naj bi bila, glede na to, da so ob skeletu našli tudi dragocen okrasni nakit, pokopana premožnejša ženska. Najdbe smo si takoj ogledali tudi predstavniki Elektra Gorenjska. Ob tem smo bili seznanjeni z določili Zakona o varstvu kulturne dediščine, ki določa, da mora stroške izkopavanja arheoloških najdišč kriti investitor gradbenih del. Nismo vedeli, koliko časa bodo ta izkopavanja trajala. Zakon namreč Zavodu za varstvo kulturne dediščine omogoča, da dela ustavi za največ šest mesecev. To pa je pomenilo tudi, da nismo mogli predvideti stroškov, ki bi jih v ta namen moral pokriti Elektro Gorenjska. Poleg tega smo čim prej želeli nadaljevati delo, saj nas je vezal rok za dokončanje investicije. Tudi v medijih so se začela pojavljati vprašanja in ugibanja, kdo bo plačnik. Da bi razjasnili nastalo situacijo, smo se dogovorili za srečanje s predstavniki raziskovalcev in Zavodom za varstvo kulturne dediščine. Na srečo smo naleteli na razumne sogovornike, ki so prisluhnili tudi nam. Potrudili so se, da so izkopavanja čim hitreje končali. S tem so nam omogočili nadaljnje izvajanje projekta ter prispevali k temu, da stroški izkopavanj niso narasli v nerazumne meje. Celoten strošek, ki bi ga krilo naše podjetje, naj bi bil nekaj preko 7.000.000 tolarjev. To sicer niso majhna sredstva, vendar smo se kljub temu, da se v elektrogospodarstvu razmere vedno bolj zaostrujejo in da je sredstev vedno manj, odločili, da bomo poravnali stroške izkopavanja. To smo storili iz prepričanja, da bomo s tem tudi mi prispevali svoj delež k ohranjanju naše kulturne dediščine. Najdba je po mnenju arheologov zelo pomembna in bo odmevala tudi izven naših meja," je v izjavi dejal Jože Knavs, predsednik uprave Elektra Gorenjska in nadaljeval: "Slovenija se vedno bolj odpira v svet. Še nekaj dni in postali bomo člani Evropske skupnosti. Mogoče je tudi tako odkritje dokaz, da se po naših žilah pretaka tudi evropska kri. Prav najdbe grobov na Lajhu po navedbah arheologov pričajo, da so se v naših krajih v šestem stoletju naselili Franki, Alemani in druga germanska ljudstva. Čeprav nam je odkritje povzročilo dodatne stroške, pa smo kljub temu ponosni, da bomo tudi mi zapisani pod temi odkritji. Z Zavodom za varstvo kulturne dediščine se dogovarjamo, da bi po končanih raziskovalnih delih v prostorih Elektra Gorenjska pripravili razstavo najdenih predmetov. Tako se bodo tudi naši obiskovalci, predvsem pa naši zaposleni, na najbolj pristen način seznanili z našo kulturno dediščino. Upamo, da bo taka razstava v vseh vzbudila še večje zanimanje za to področje in da bomo vsi skupaj še bolj cenili našo bogato zgodovino in prednike, brez katerih bi Slovenije in pridnih Gorenjcev danes ne bilo."

Državni podsekretar na Ministrstvu za kulturo, Silvester Gabrovšek, je dejal, da smo lahko Slovenci, še zlasti pa Gorenjci, ponosni na najdbo v Kranju, saj gre za doslej najbogatejše in najstarejše odkrite grobove v Sloveniji. Ministrstvo za kulturo je z zanimanjem spremljalo arheološka izkopavanja v Kranju, financiralo pa bo strokovno čiščenje v restavratorskem centru Narodnega muzeja Slovenije. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Kranj in Elektro Gorenjska se dogovarjata, da bi do konca letošnjega leta pripravili eno razstavo na zavodu, drugo pa v prostorih investitorja. Direktorica Gorenjskega muzeja Kranj, Barbara Ravnik Toman, je tako arheologe kot električarje opozorila, da si Kranj zasluži poseben dogodek in da je potrebno pripraviti razstavo na enem samem, dostojnem mestu, ker gre za najdene predmete visoke vrednosti. Na naše vprašanje, kako velika je vrednost odkritih predmetov v slovenskih tolarjih, nismo dobili želenega odgovora. Konservatorski svetovalec Miran Sagadin, je dejal, da o visoki vrednosti najdb ne želijo govoriti, ker so imeli že med izkopavanjem probleme z ljudmi, ki so skušali oropati grobove. Tudi na razstavi ob koncu leta bo poskrbljeno za okrepljeno dnevno in nočno fizično varovanje.

V oddaji Tednik na prvem programu Televizije Slovenija v četrtek, 27. maja 2004, je bila v 8,5 minutnem prispevku osvetljena problematiko financiranja arheoloških izkopavanj. Po črki zakona o varstvu kulturne in naravne dediščine mora investitor na morebitnem najdišču poravnati vse stroške dragih arheoloških izkopavanj. Marsikatera investicija je zaradi tega precej dražja in končana kasneje, kot je bilo načrtovano. Marsikdo zato tudi skuša najdišče prikriti. Na Ministrstvu za kulturo je novinarka Nuša Ekar, ki je na Gorenjskem raziskovala, kaj se dogaja z najdbami, dobila koristen nasvet - gradite tam, kjer je manj možnosti, da boste naleteli na arheološko najdišče. V oddaji so sodelovali Milan Sagadin iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Kranj, Gojko Zupan iz Ministrstva za kulturo in Jože Knavs iz Elektra Gorenjska, ki je povedal: "Mislim, da ima minulo arheološko odkritje na Sejmišču dva vidika - na eni strani gre za določena investicijska sredstva, ki so bila dodatno porabljena na tem projektu. Na drugi strani pa je tudi neko zadovoljstvo, da smo pripomogli k odkrivanju naše kulturne dediščine in tudi nenazadnje pripomogli, da je naša kulturna dediščine spoznana tudi širše."


<<   Nazaj