Najpogostejša vprašanja

Elektromagnetno sevanje

  1. Kaj je elektromagnetno sevanje?

    Elektromagnetno sevanje je neionizirno sevanje, v to skupino pa sodijo sevanja zemeljskega magnetnega polja, svetlobna sevanja (laser, UV žarki), radijski in televizijski oddajniki ter se razlikuje od ionizirnega sevanja, kamor štejemo radioaktivno sevanje. V okolici vsake naprave v kateri se proizvaja, porablja ali samo pretaka skozi električni tok, nastaja elektromagnetno polje. Kadar govorimo o vplivih elektromagnetnega polja na človeka, govorimo o elektromagnetnem sevanju.

  2. Kaj je elektromagnetno polje?

    Elektromagnetno polje se deli na dve različni polji: električno in magnetno polje. Obe polji nastajata skupaj in pogojujeta eden drugega. Jakost električnega polja je odvisna od napetosti, ki je praktično konstantna. Magnetno polje je odvisno od toka, ki teče po vodnikih.

  3. Kje se pojavlja elektromagnetno polje?

    Elektromagnetno polje nastane povsod, kjer je prisotna elektrika ob vseh električnih napravah, tako napravah v gospodinjstvu, električnih strojih, računalnikih, mobilnih telefonih, kot tudi pri prenosu električne energije po daljnovodih.

  4. Kakšne vrste elektromagnetnega sevanja poznamo?

    Elektromagnetna sevanja se med seboj razlikujejo glede na frekvenco naprave, ki jo ta oddaja. Govorimo o nizkofrekvenčnih sevanjih (frekvenca od 0-30 kHz) in o visokofrekvenčnih sevanjih (frekvenca od 30kHz- 300 GHz). Vplivi nizkofrekvenčnih in visokofrekvenčnih sevanj na človeka se razlikujejo. Vse naprave elektroenergetskega sistema delujejo na frekvenci 50 Hz in torej sodijo v skupino nizkofrekvenčnega neionizirnega sevanja.

  5. Kakšne so omejitve vrednosti elektromagnetnega polja v Sloveniji v primerjavi s svetom?

    Slovenija ima zelo stroge omejitve glede dovoljenih količin elektromagnetnega sevanja daljnovodov, saj so slovenski predpisi nekajkrat strožji od priporočil Evropske Unije. Naj še omenimo, da v ZDA in Kanadi sploh ni omejitev za nizkofrekvenčna neionizirna sevanja, da imajo denimo v Veliki Britaniji kar 24-krat višjo dopustno vrednost in na Japonskem 6-krat v primerjavi s Slovenijo, ki je: za 1. območje varstva pred sevanjem (bolj zaščitena območja, kot so: stanovanja, bolnišnice, otroška igrišča): 0,5 kV/m 10 µT ter za 2. območje varstva pred sevanjem: 10 kV/m 100 µT.

  6. Kolikokrat na leto se opravljajo meritve elektromagnetnih sevanj in kje je mogoče dobiti te podatke?

    Skladno z zakonodajo v Sloveniji se o prve meritve opravljajo med izvajanjem zagonskih in funkcionalnih preizkusov pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja. Meritve se nato opravljajo vsakih pet let. Poročila o meritvah se posreduje Ministrstvu za okolje in prostor, Agenciji RS za okolje, ki nadzira izvajanje zakonodaje s tega področja in poročila tudi hrani.

Hrup

  1. Kateri so vzroki za nastanek hrupa v bližini elektroenergetskih naprav?

    Hrup v bližini visokonapetostnih prenosnih daljnovodov in prostozračnih stikališč povzroča tako imenovana korona. Pojav korone je izrazitejši v slabem vremenu oziroma kadar je vlažnost zraka izredno visoka, še bolj izrazit pa je v času padavin. Stalen vir hrupa predstavljajo tudi visokonapetostni energetski transformatorji, pri katerih hrup povzročajo hladilni ventilatorji ter vibriranje lamelnih plošč v transformatorskem jedru.

  2. Kakšne so dovoljene mejne vrednosti hrupa v bližini elektroenergetskih naprav?

    Zakononodaja, ki se nanaša na hrup v bližini elektroenergetskih naprav, je opredeljena z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. l. št.: 105/2005, 34/2008, 109/2009), ki je začela veljati 1. 1. 2006. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju med drugim določa mejne vrednosti za vire hrupa, med katere uvrščamo tudi elektroenergetske vire hrupa. Elektroenergetski objekti sodijo med industrijske vire hrupa, zato je potrebno upoštevati mejne vrednosti iz Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju v Prilogi 1, preglednica 4.

    Območje varstva

    pred hrupom

    ldan

    [dBA]

    lvečer

    [dBA]

    lnoč

    [dBA]

    ldvn

    [dBA]
    IV. območje 13.73 14.68 15.63 16.73
    III. območje 17.58 18.53 19.48 20.58
    II. območje 21.52 22.47 23.42 24.52
    I. območje 25.47 26.42 27.37 28.47
  3. Kdo je zadolžen za opravljanje meritev in kako pogosto se te izvajajo?

    Zakononodaja, ki se nanaša na hrup v bližini elektroenergetskih naprav, je opredeljena z V skladu s 13. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju je upravljavec vira hrupa dolžan izvajati obratovalni monitoring hrupa. V skladu z 9. členom Pravilnika o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur. l. št.: 105/2008) je potrebno obratovalni monitoring za elektroenergetske vire hrupa opraviti vsako tretje koledarsko leto. Meritve hrupa lahko izvaja organizacija, ki je od Ministrstva za okolje in prostor pridobila pooblastilo za izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa za vire hrupa.

  4. Komu lahko posredujem zaznavo povečanega ali nenavadnega hrupa v bližini elektroenergetskih naprav?

    Prosimo, da informacije o tovrstnih motnjah posredujete na elektronski naslov: jogpAfmflusp.hpsfoktlb/tj