Potek projekta

Sklep o pričetku izgradnje in temeljna izhodišča

V skladu z izdelanimi študijami je bil v Elektru Gorenjska v letu 2006 sprejet sklep o pričetku izgradnje 110 kV povezave in imenovana strokovna komisija.

Zaradi neprecenljive naravne in kulturno zgodovinske vrednosti področja Zgornje Gorenjske smo odločeni, da bomo pri izgradnji spoštovali:

  • Načelo ohranjanja prepoznavnih značilnosti prostora (upoštevanje vrednot in značilnosti obstoječih naravnih, grajenih in drugače ustvarjenih struktur, ki zaradi geografskih, kulturno zgodovinskih in socialno ekonomskih pogojev sooblikujejo identiteto prostora).
  • Načelo vključevanja varstva kulturne dediščine (prenova urbanih in drugih območij ter upoštevanje vrednot in razvojnih potencialov dediščine).
  • Načelo strokovnosti (prostorski akti morajo temeljiti na strokovnih dognanjih ter biti pripravljeni skladno z zahtevami stroke in veljavne zakonodaje).
  • Načelo prevlade javnega interesa (skladno upoštevanje javnega kot zasebnega interesa, kjer tudi morebitno prizadeti zasebni interes ne sme škodovati javnemu).

V sklopu priprave osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta je bila predvidena izdelava naslednje tehnične dokumentacije:

Vključevanje nosilcev urejanja prostora

Postopek priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) predvideva tudi vključevanje nosilcev urejanja prostora v fazi, ko investitor po izdelanem Idejnem projektu za pripravo Osnutka OPPN zaprosi za uradne smernice nosilcev urejanja prostora.

Da bi pri pripravi Projekta idejnih zasnov še pred pričetkom izbire kakršne koli tehnološke variante predhodno lahko že upoštevali glavne zahteve v zvezi z varovanjem narave in kulturne dediščine, so bili k sodelovanju povabljeni vsi glavni nosilci urejanja prostora, katerih osnovna skrb predstavlja zaščita kulturnih, naravnih in zgodovinskih danosti prostora. Za področje Zgornje Gorenjske so zadolženi Zavod Triglavski narodni park, Zavod za varstvo narave RS in Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Po predstavitvi projekta, različnih tehnoloških možnosti in ogledu smo od omenjenih inštitucij prejeli neformalne smernice z glavnimi zahtevami v zvezi z varovanjem občutljivega prostora.

Projekt idejne zasnove

Projektna naloga za pripravo Projekta idejnih zasnov je poleg tehnoloških zahtev vsebovala vsa predhodna neformalna mnenja nosilcev urejanja prostora, prav tako so bile upoštevane zahteve v zvezi z uporabo tehnoloških možnosti na posameznem odseku ter zahteve po obravnavi različnih variant na področju trase mimo Dovja. Glavne zahteve so bile:

  • Odsek Predor - Mlince: daljnovod poteka v trasi obstoječega 35 kV daljnovoda
  • Mlince - prečenje naselja Dovje, do začetka Belce naj se izdela v treh variantah in sicer:

1. Varianta daljnovoda nad vasjo
2. Varianta prečenja s kablovodom v obstoječi trasi 35 kV DV
3. Varianta daljnovoda v obstoječi trasi 35 kV DV

  • Od Belce - do prečkanja avtomobilske ceste: Daljnovod naj se izvede v obstoječi trasi 35 kV DV.
  • Od prečkanja avtomobilske ceste - do Taber: Daljnovod naj se izvede ob obstoječi trasi 20 kV DV.
  • Tabre - RTP Kranjska Gora: predvidi se polaganje 110 kV kablovoda.

Na osnovi zahtev je bil izdelan Projekt idejne zasnove, izdelovalec IBE Ljubljana, št. D519-A610/099A, Ljubljana, 2007. Projekt je bil v pregled poslan nosilcem urejanja prostora, prav tako pa so bile s stališča različnih strok obravnavane vse tri obdelane variante na področju Dovja.

Idejni projekt

Projektna naloga za izdelavo Idejnega projekta je ob aktivnem sodelovanju nosilcev urejanja prostora vsebovala naslednje temeljne zahteve:

  • Odsek Predor - Mlince: daljnovod poteka v trasi obstoječega 35 kV daljnovoda.
  • Mlince - prečenje naselja Dovje, do začetka Belce - izbrana varianta daljnovoda nad vasjo z upoštevanjem nekaterih novih stojnih mest DV.
  • Od Belce - do prečkanja avtomobilske ceste: Daljnovod naj se izvede v obstoječi trasi 35 kV DV.
  • Od prečkanja avtomobilske ceste - do Taber: Daljnovod naj se izvede ob obstoječi trasi 20 kV DV.
  • Tabre - RTP Kranjska Gora: predvidi se polaganje 110 kV kablovoda.

Na osnovi zahtev je bil izdelan Idejni projekt, izdelovalec IBE Ljubljana, št. D519-A610/099B, Ljubljana, 2008.

Idejni projekt: DV 110 kV JESENICE KRANJSKA GORA - nadzemni del (PDF 387 kB)
Idejni projekt: DV 110 kV JESENICE KRANJSKA GORA - kabelski del (PDF 4 MB)

Študije EIMV in okoljsko poročilo

Za potrebe izdelave Idejnega projekta je bila Elektro Inštitutu Milan Vidmar naročena izdelava dveh poročil in sicer:

Zaključki in priporočila navedenih dokumentov so bili upoštevani pri revidirani verziji Idejnega projekta in sta pripomogli k dodatni potrditvi pravilne umestitve objekta v prostor.

Okoljsko poročilo

Okoljsko poročilo št. 68/1-2008 je pripravilo podjetje Marbo d.o.o., Bled, julij 2008. Okoljsko poročilo na osnovi ničelnega stanja okolja ter pričakovanih vplivov plana v času gradnje in času obratovanja določa potrebne omilitvene ukrepe, da plan ne bi povzročil bistvenih ali uničujočih vplivov na okolje, naravo, kulturno dediščino, naravne vire, naravne in druge nesreče ter vplival na zdravje ljudi.

Okoljsko poročilo za Občinski podroben prostorski načrt za DV 2 x 110 kV RTP Jesenice (Predor) - RTP Kranjska Gora (PDF 992 kB)

Sodelovanje s predstavniki Sveta KS Dovje - Mojstrana

Zavedamo se, da le uspešno sodelovanje z lokalnimi skupnostmi omogoča izvedbo tako velikega in pomembnega projekta.

Projekt je bil svetnikom KS Dovje - Mojstrana prvič predstavljen ob koncu leta 2008. Ob izredno konstruktivnem pristopu so se na pobude svetnikov KS dodatno projektantsko obdelale različne tehnološke možnosti izvedbe 110 kV povezave na področju prečenja dovškega polja. V letu 2009 so bili izdelani še trije elaborati:

  1. Analiza možnosti poteka severne in južne variante trase daljnovoda na območju naselja Dovje
  2. Možnosti pokablitve dela daljnovoda med stojnima mestoma SM30 in SM 44
  3. Analiza možnosti optimizacije severne variante in različne tehnološke rešitve izvedbe daljnovoda na odseku trase nad naseljem Dovje.

Z omenjenimi elaborati smo na iniciativo Sveta KS dodatno osvetlili možnosti izvedbe na področju Dovškega polja in na ta način prispevali k optimizaciji predlagane variante.