Domov | Daljnovod Železniki | Obveščanje | Vprašanja in odgovori

Vprašanja in odgovori

 


Zakaj je izbran vod nad zemljo (daljnovod ) in ne vod v zemlji (kablovod)?

Visokonapetostne 110 kV kablovode gradimo v urbanih predelih, kjer ni prostora za daljnovodni koridor širine 30 m, v katerem ne sme biti nobenega objekta za stalno bivanje. Za 110 kV kablovod so gradbena dela zahtevna, posebej na trasi v hribovitem predalpskem svetu, kot je načrtovana trasa daljnovoda Železniki - Bohinjska Bistrica. Izkop je treba zagotovit po celi dolžini trase, ne tako kot pri daljnovodu, samo za stojne točke.

Na odseku trase od Podlonka do Soriške planine so vodovarstvena območja I., II. in III. kategorije, kjer bi z izkopom kabelskega kanala globine 1,5 ter širine 0,8 m lahko poškodovali zbiralnike in podzemne vodne žile. Kabelski koridor širine 6 m mora biti popolnoma čist, brez koreninskih sestavov, dopustna je le trava.

Gradnjo 110 kV kablovoda od Železnikov do Bohinjske Bistrice bi morali speljati bližje naseljem in bi tako prečkali zaščitena naravna in kulturna področja I. reda, ker ga ne moremo graditi na načrtovani trasi daljnovoda (trasa kablovoda ne more biti speljana prečno po hribini strmine 45 %). Pozimi je dostop s težko mehanizacijo težaven, zato se v alpskem svetu ne gradijo kablovodi.

Pozimi, pri globoki zmrzali in visokem snegu, bi se lahko zgodilo, da mesec ali dva sploh ne bi mogli odpraviti defekta na kablu. (Glej tudi rubriko: »daljnovod – izbira nadzemnega ali podzemnega voda«).


Ali obstaja negativen vpliv sevanja daljnovoda na ljudi?

Načrtovani daljnovod nikjer ne prekorači z uredbo dovoljenih vrednosti elektromagnetnega sevanja (EMS).

Iz Poročila Elektroinštituta Milan Vidmar glede elektromagnetnega sevanja (EMS) načrtovanega daljnovoda je razvidno, da je izven koridorja širine 30 m (15 m na vsako stran od osi daljnovoda) jakost EMS veliko nižja kot je po uredbi dovoljeno za naseljena področja. Načrtovana trasa daljnovoda pa poteka po nenaseljenih področjih (gozdovih, travnikih, pašnikih ...).

Ali se takrat, ko daljnovod prečka cesto, na tem mestu ustvari nevaren odsek?

S samim prečkanjem ceste ne ustvarjamo nevarnih odsekov, saj bo jakost EMS pod daljnovodom zelo majhna, celo manjša, kot jo dovoljuje slovenska uredba, kjer so vrednosti desetkrat nižje od evropskih za naseljena področja. Križanja daljnovodov s cestami in potmi niso problematična, ker se v tem območju ne zadržujemo dolgo in EMS ne more vplivati na naše psihofizične lastnosti.


Ali daljnovod privlači strele?

Celoten daljnovod je opremljen s strelovodno vrvjo, hkrati pa tudi sami stebri delujejo kot strelovodni lovilci. V tem smislu je bližnje okolje izven osi daljnovoda zaščiteno pred naključnimi udari strele.


Od česa je odvisna širina poseka?

Širina poseka je določena v pravilniku za gradnjo nadzemnih vodov, kjer mora varnostna oddaljenost (od kateregakoli drevesa minimalno 3 metre) ostati enaka tudi takrat, kadar se drevo podre. V praksi to pomeni za tip stebrov 'donava' cca. 30 metrov za ravnino za strmejše terena pa do 35 metrov od osi daljnovoda.


Ali so parcele pod daljnovodom oproščene davka od katastrskega dohodka?

Za parcele pod daljnovodom bo investitor uredil,da bo le ta oproščen plačila davka od katastrskega dohodka.


Kakšen je terminski plan izvedbe projekta?

V letu 2010 načrtujemo sklepanje služnostnih pogodb z lastniki zemljišč, ter vzporedno pridobiti projektno dokumentacijo potrebno za gradnjo. V letih 2011-2013 se načrtuje sečnja, ter v nadaljevanju sama gradnja daljnovoda.


Ali so stojne točke stebrov fiksne ali se jih da spreminjati?

Lokacije stebrov so po sprejetju OPPN-ja fiksne in se ne spreminjajo, razen, če so za to tehnični razlogi v smislu večje stabilnosti stebrov.


Od česa je odvisno, ali se sklenejo odkupne ali služnostne pogodbe in kakšne so cene?

Na celotni trasi se bodo sklepale služnostne pogodbe. Cena se bo določila na osnovi vrste zemljišča in uporabljene površine določil, ki jo bo določil sodni cenilec.

Za postavitev stebrov se bo sklepala služnost v višini 100 % vrednosti nepremičnine velikosti 100 m2.

Za koridor trase se bodo prav tako sklepale služnostne pogodbe. Za gozdne površine bo le ta znašala 100 % vrednost z možnostjo, da lastnik sam izvede posek (cena brez lesa) ali pa posek izvede investitor (cena z lesom).

Za negozdne površine (travnik, pašnik, njiva) bo znašala vrednost cca 1/3 tržne vrednosti.
Širina koridorja:

  • 15 m levo in desno od osi za negozdne površine,
  • cca. 30-35 m levo in desno od osi po gozdnih površinah odvisno od višine dreves in naklona terena,
  • 3 m levo in desno od osi kablovoda.

Kako se obravnava škoda, ki nastane v času gradnje?

Odškodnine zaradi morebitne nastale škode v času gradnje, niso upoštevane v ceni služnosti. Poravnajo se posebej, glede na oceno nastale škode, v neposrednem dogovoru med investitorjem in lastnikom parcele, ali pa s pomočjo cenilca.


Ali se bodo gradile nove dostopne poti in kaj bo z njimi po zaključku gradnje?

Kjer ni obstoječih dostopnih poti do drogov, jih bo investitor zgradil na novo. Obstoječe dostopne ceste in poti se bodo utrdile in po potrebi razširile. Interes investitorja je, da poti ostanejo tudi po končani gradnji za potrebe vzdrževanja daljnovoda, kar se bo investitor dogovoril z posameznim lastnikom. Možna ovira, da poti po zaključku gradnje ne bi ostale, je tam, kjer je območje strogega varovanja naravne ali kulturne dediščine in zahteva, da se zemljišče po končani izgradnji povrne v prvotno stanje.


Kakšne so možnosti, da bi ta vod izboljšal pogoje povezave kraja z internetom, kabelsko TV in podobnimi tehničnimi pridobitvami?

Daljnovod bo imel vgrajeno v strelovodni vrvi optična vlakna, ki jih investitor potrebuje za zaščito in vodenje omrežja. Ker so prenosne zmogljivosti optičnih povezav velike, obstaja možnost koriščenja dela prenosnih zmogljivosti za ostale uporabnike. Vendar je osnovna investitorjeva dejavnost le primarni vod, medtem ko bi bilo za sekundarne vode (do posameznikov) potrebno vključiti drugega investitorja.


Ali lahko trasa poteka tudi po območju nature 2000?

Slovenska zakonodaja predvideva za vse posege v Naturi 2000 posebno presojo, ki je del klasične presoje vplivov na okolje, v njej se opredelijo vsi vplivi na Naturo. Za vsak poseg je treba dobiti naravovarstveno soglasje od Zavoda za varstvo narave. Ko Zavod to soglasje da, se smatra, da ni vplivov, ki bi razvrednotili to območje, da je poseg skladen z zakonodajo in vsemi študijami, ki opredeljujejo, zakaj je bilo območje sploh zavarovano, in da ne prihaja do spremembe osnovnih načel zavarovanja.


Ali bo gradnja daljnovoda moteča za divjad? V zimskem času je tukaj zavetje jelenjadi, divjega prašiča, gamsa.

Za omenjeni daljnovod je bilo izdelano okoljsko poročilo z dodatkom za varovana območja (kot določa zakonodaja), v katerem so natančno določena merila za čas gradnje in vzdrževanja, da so vplivi na naravo in živali minimalni.


Kakšna je vrednost projekta?

Predračunska vrednost projekta vključno s vrednostmi služnostnih pogodb znaša 12,8 mio EUR.